Rojstvo mita
Italija, 1906. Nahajamo se ob bregovih Brente, v mestu Bassano del Grappa v osrčju Benečije, med Dolomiti in Jadranskim morjem. Tam si trgovec Pietro Dal Molin postopoma ustvari ugled po zaslugi svojih koles, katerih ime je sinonim za zmago in je danes postalo legenda: Wilier.
»Jekleni konji«, ki prihajajo iz njegove delavnice, postopoma postajajo prepoznavni po kakovosti izdelave. Čeprav podjetje uspeva, bo treba vendarle počakati do konca velike vojne in prihoda Dal Molinovega sina Maria,
da bi opazili znatno povečanje proizvodnje, saj je kolo medtem postalo eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev.
Blagovna znamka bo to naraščajočo priljubljenost spremljala skozi celotno 20. stoletje, čeprav je druga svetovna vojna začasno ustavila razvoj italijanske manufakture.
Vzpon
Leta 1945 Mario svoja kolesa dobavlja profesionalni ekipi, v kateri je tudi ugledni trentinski kolesar Giordano Cottur. Mesto Trst se nato hitro poveže s podjetjem, kar zaznamuje rojstvo koles Wilier Triestina, okrašenih s helebardo. Ekipa se najprej izkaže na Giru z več uspehi, leta 1948 pa z mladim in nadarjenim Fiorenzom Magnijem osvoji dirko.
Z več kot 300 zaposlenimi in proizvodnjo, ki dosega 200 enot dnevno, se podjetje uveljavi kot eno najbolj priznanih in prestižnih v državi. Še leta 1948 se znamka po več zmagah v Južni Ameriki odloči za širitev na mednarodne trge. Svoj seznam dosežkov bo obogatila tudi z več etapnimi zmagami na Dirki po Franciji in tremi zmagami na Dirki po Flandriji.
Ponovno rojstvo
Zaradi konkurence razvoja motornih dvokolesnikov je bilo podjetje leta 1952 prisiljeno ustaviti dejavnost, nato pa je 17 let pozneje ponovno zaživelo po zaslugi bratov Gastaldello iz Rossano Veneta. Danes ti prestižna kolesa distribuirajo po vsem svetu in sponzorirajo številne ekipe v različnih disciplinah.
Stoletnica zgodovine
Ta prisotnost na najvišji ravni Wilier nenehno spodbuja k izboljševanju tehnologij in razvoju novih. Ta zelo visoka stopnja zahtevnosti je ustvarila impresiven seznam dosežkov, ki se nenehno bogati, med njimi pa je nekaj epskih mejnikov:
- ● Rekord na Alpe d’Huez na Dirki po Franciji 1997, ki ga je postavil karizmatični Marco Pantani
- ● Trojni uspeh Davideja Rebellina na ardenskih klasikah leta 2004
- ● Zmaga na Dirki po Flandriji 2007 in svetovnem prvenstvu 2008 za Alessandra Ballana
- ● Damiano Cunego zaporedoma osvoji 2 dirki po Lombardiji (2007, 2008) in Gold Race
- ● Majica najboljšega šprinterja na Dirki po Franciji 2010 za Alessandra Petacchija
- ● Michele Scarponi zmaga na Giru 2011
